Bill Kapelj – Nedeljski dnevnik 15. maj 2005 - intervju

Glasbena skupina Thunderbabies je izdala svojo prvo pravo ploščo

PRAVI OTROCI GROMA

Pri nas se ustvarja krog skupin, ki ohranjajo prvotno izročilo rocka

Marsikateri ljubitelj garažnega rocka na Slovenskem obupno tarna, kako ni nič več tako, kot je bilo, in kaj za vraga se je zgodilo z rock'n'rollom. No, resničnost le ni tako črna. Odgovor za vse ljubitelje garažnega rocka ponujajo Thunderbabies. Ljubljanski trio k nam znova prinaša upanje za zveste častilce garažnega punk'n'rolla.

Konec lanskega leta so v samozaložbi izdali istoimenski prvenec s trinajstimi skladbami, ki nas popeljejo v svet underground rocka. Prvenec verodostojno predstavlja njihov zvok. Z glasbo in besedili utelešajo realističen odnos do okolja, v katerem ustvarjajo. Neposreden dokaz za njihovo ustvarjalnost in razvoj je sodelovanje na priznanih mednarodnih glasbenih festivalih. Prizadevajo si, da bi bila njihvoa glasba enostavna in učinkovita. Izogibajo se jeznim, politično angažiranim in korektnim držam ter skušajo s svojo glasbo predstavljati resnično, a kljub vsemu razigrano podobo življenja. Pogovarjali smo se z baskitaristko Alenko Hrvatin ter s pevcem in kitaristom Branetom Škerjancem.

V sedanji zasedbi delujete od februarja leta 2002. Naslednje leto ste svoje prve skladbe izdali na demo plošči (K4 – 411), ki ste jih posneli kar v svojem vadbenem prostoru. Konec lanskega leta ste na novo posnete objavili na svojem prvem pravem prvencu s preprostim naslovom Thunderbabies. Kako trnova je bila pot do prvenca?

Alenka: »Pot je bila vse drugo prej kot trnova. Ker je plošča izšla v samozaložbi, so nas pestile edino denarne težave. Na srečo so nam pomagale različne kulturne ustanove, ki so nas vsaj najnujneje finančno podprle. Predvsem smo veliko vadili, igrali in uživali ob nastajanju novih skladb.«

Brane: »Prvenec je začel nastajati med Klubskim maratonom v organizaciji Radia Študent. Zaradi koncertnih nastopov smo se pozno vračali domov. Naslednji dan zjutraj smo bili že v studiu in še zmeraj utrujeni snemali prvenec. To početje nam je načelo zdravje, zato sem celo zbolel in za nekaj časa ostal brez glasu. Album smo sprva želeli posneti živo v dvorani KUD Šmarje – Sap, pod katero je tudi snemalni studio. Želeli smo ustvariti avtohton in naraven zvok dvorane. To nam je delno tudi uspelo. Določene skladbe so odigrane živo, določena glasbila pa smo naknadno nasneli. Na žalost smo si za postprodukcijo vzeli premalo časa. Bili smo pogodbeno vezani, da bo album izšel že decembra, zato smo morali kar pohiteti s končnimi deli. Če bi imeli več časa, bi bil zvok dosti bolj kakovosten, vendar smo zadovoljni s prvencem.«

Blizu vam je zapuščina rock'n'rolla in bluesa. V vaši glasbi lahko najdemo tudi vplive garažnega in avstralskega rocka ter tudi punka. Katere skupine so vplivale na vaš glasbeni izraz?

Brane: »Vse se je začelo pri Robertu Johnsonnu in Chucku Berryju in nadaljevalo preko punka do glasbenih skupin Dictators, Ramones, Radio Birdman in The Stooges. Nismo usmerjeni samo v eno smer, ampak črpamo iz vseh možnih zgodovinskih glasbenih virov, predvsem kitarskih zvrsti. Spogledujemo se z detroitskim garažnim zvokom in veliko bliže nam je tudi ameriški rock'n'roll kot evropski. Poudarek dajemo tudi avstralskim skupinam AC/DC, Mötorhead, Dead Moon, Tom Waits itd.«

Zakaj so besedila v angleškem jeziku? Kje se skriva pomankljivost slovenskega jezika?

Brane: »Glavni razlog je ta, da smo poslušali ameriško glasbo in da igramo ameriški rock'n'roll. Za zdaj ne čutimo potrebe, da bi se izražali v domačem jeziku, vendar ne izključujemo te možnosti. Mogoče bomo nekoč posneli tudi album v slovenskem jeziku. Nikoli ne veš ...«

Katere domače skupine, ki so začele igrati pred vami ali sočasno z vami, bi lahko označili kot slogovno sorodne?

Alenka: »Mogoče bi se lahko umestili v krog skupin, kot so« Dicky B. Hardy, Kiks, Crazed Farmers, Hic Et Nunc, Res Nullius, Erotični ...« Brane: »Vsekakor so to skupine devetdesetih let. Največ nam je pri uveljavljanju pomagala skupina Dicky B. Hardy in nam odstopila tudi svoje vadbene prostore. Sedaj nastaja mlada kvalitetna skupina z imenom Real Things, ki igra nam podobno žanrsko glasbo. Drugače pa kronično primanjkuje skupin, ki bi igrale pristen rock'n'roll.«

Izid zelo lepo oblikovanega albuma so podprli Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in alternatinvejši KUD Channel Zero. Imajo državne ustanove sedaj več posluha za alternativno glasbo?

Brane: »So imele, vendar le do konca leta 2004. Če sedaj pogledamo na spletne strani vseh prej navedeneih ustanov, ni niti enega razpisa, ki bi omogočal podporo teh dejavnosti. Ta podpora je bila zelo dobrodošla, ker bi drugače zelo težko zbrali 1,2 milijona tolarjev za album.«

Posebnost skupine je tudi baskitaristka! Kaj vas je navdušilo, da ste si izbrali za glasbenico nenavadno glasbilo?

Alenka: »Že kot poslušalki r'n'r glasbe so mi bili od nekdaj všeč nizki toni. To je bilo tudi izhodišče za baskitaro. Ima zelo zanimiv in močan zvok. Pri učenju igranja mi je zelo pomagal Brane, ki me je naučil osnove in akorde.«

Nekako nismo vajeni baskitaristk. Najbližja in najbolj znana je baskitaristka Lada iz hrvaške surfrockovske skupine Bambi Molesters.

Alenka: »Drži. Nekoč je tudi skupina Dicky B. Hardy imela baskitaristko. Najdemo jo lahko tudi še v hrvaški skupini Erotic Biljan & His Heretics.«

Širši javnosti ste se prvič predstavili v okviru Klubksega maratona, ki ga že več let prireja Radio Študent. Igrali ste po številnih klubih tako doma kot v tujini. Kakšni so bili odzivi? Kje so vas najbolje sprejeli oziroma kje ste se najbolje počutili?

Brane: »Mislim, da smo vedno dobrodošli na Primorskem. Tam je zmeraj čudovito občinstvo. Ne smemo pozabiti tudi na Slovenj Gradec, kjer so oboževalke celo napadle Alenko (smeh)! Naš tretji koncert je bil na FV festivalu 2003. Res je, da smo bili šele na začetku svoje glasbene poti, vendar je bila to čudovita mednarodna izkušnja, kajti bili smo edina domača skupina, ki je nastopila na tem festivalu.«

In vaši nadaljnji načti?

Brane: »Dogovarjamo se za nastope na poletnih festivalih na Hrvaškem in v Srbiji. Počasi se pripravljamo, da začnemo snemati drugo ploščo. Radi bi šli še bolj v r'n'r groovies' stil glasbe. To ne pomeni, da bi se radi omehčali, ampak da bi se bolj sprostili. Večji poudarek želimo dati aranžmajem, izgovorjavi kot sami energiji. Idej imamo že veliko, zato jih moramo samo še izoblikovati in posneti.«

Nazaj