Eksplozija rocka OGRINC Marjan, (Delo, Sre 30.03.2005)
rokovski festival

Garage Explosion
Gustaf, Pekarna, Maribor 25. 3. 2005

Organizacija festivala Garage Explosion na pobudo Muškat Hamburg in v soorganizaciji s Pekarno Magdalenske mreže, AGD Gustaf in dolgoletnim aktivistom, ki deluje pod geslom Hasta la victoria siempre, je ena najbolj pogumnih potez na področju rock kulture od prvega Zgaga rock festivala pri nas. Da se je zelo akustična in odlična dvorana spodobno napolnila, pa je samo po sebi dosežek. Če k temu prištejemo še dobre nastope, med katerimi je bil eden odkritje (več kot) desetletja, potem se je morda na velikonočno soboto v Mariboru vendarle zgodila drobna, a pomembna prelomnica za razvoj sodobne rokovske kulture pri nas.

Med razlogi, ki so jih organizatorji navedli, naj omenim vsaj tri: ker je rokovska scena pri nas zadnja leta stagnirala, ker je dovolj festivalov po geografskem in premalo po vsebinskem ključu in ker se je oblikovala »kritična masa« bendov, ki potrebujejo takšne festivale.

Pri nas razen FV festivala in festivala Mladi na meji dobesedno ni nobenega festivala, na katerem bi lahko slišali kakovostne skupine sodobnega ustvarjalnega rock and rolla. Skoraj vsi festivali pri nas so predvsem nosilci ponudbe druženja in zabave, ne morejo pa vsebinsko opravičiti svojega početja kot kulturno ponudbo, pa čeprav marsikateri iz takšnih ali drugačnih virov lepo molzejo sredstva. Seveda so izjeme kot Reggae festival, Druga godba in jazz festival, toda od ostalih le redkokateri tu in tam lahko upraviči svoj obstoj zaradi kulturno-glasbene vsebine.

Tudi zato je bilo sobotno dogajanje v Mariboru tako kulturno pomembno. Potem pa so tu seveda še sami nastopi, toda o njih zgolj na kratko. The Real Things (trio kitarista, kitarista-vokalista in bobnarja, ki mu še manjka basovski kitarist) je že na tem prvem nastopu zvenela tako artikulirano in prepričljivo, kot je večina domačih skupin iz preteklosti uspela veliko pozneje. Izkazala se je s čutom za pristen in pravi sodoben rock and roll z prepoznavnim zgodovinskim spominom.

Thunderbabies so v novih skladbah pokazali svojstven napredek in razvoj glasbene senzibilnosti, tako da res postajajo iz nastopa v nastop boljši. Dr. Zero so igrali samo nov repertoar, v katerem so malce izgubili svojo razigrano radoživost punk'n'rolla in poglobili izraz, zato pa je ob dobrem nastopu manjkal kanček bolj dodelanega glasbenega jezika kitare. Muškat Hamburg so pustili vtis, da če bi pol pesmi izpustili, ker so vsebinsko prazne, bi dobili izvrsten koncert nečesa novega in energičnega, tako pa se še vedno izgubljajo med dediščino hard core nabijanja in glasbeno artikuliranostjo.

Zato pa je bil nastop Erotic Biljan & His Heretics dobesedno odkritje desetletja, zaradi vrhunske glasbene senzibilnosti, artikuliranosti, sproščenosti ter občutka tako za tempo, poudarke in dinamiko kakor za ritem in improvizacijo. Vrhunsko in primerljivo z najboljšim, kar sem slišal novega zadnjih deset let. Tudi The Babies so z odličnim, vendar bolj ostrim in energičnim zvokom več kot blesteli, toda kljub enaki glasbeni kakovosti in izvrstnemu nastopu vtis ni mogel preseči briljantnosti prejšnje skupine.

Na koncu so ostala dejstva, da je bil zvok odličen, da so slovenske skupine preveč zadrgnjene za razigran rock and roll in da s Hrvaškega prihaja nova generacija ustvarjalnega, inovativnega in sodobnega rocka, ki se mora prebiti v svet, če naj bo glasbeniški ustvarjalnosti in poštenosti zadoščeno.

Marjan Ogrinc

Nazaj